Spoznajte Alzheimerjevo bolezen

Prepričani smo, da ste za Alzheimerjevo bolezen, ki je eden najpogostejših vzrokov demence, že slišali. Pa veste tudi kaj več o njej in njenem poteku? Kaj pa o prvem prepoznanem primeru in nemškem psihiatru, po katerem je dobila ime? Če ne, potem je vsebina današnjega novičnika pravšnja za vas.

Alzheimerjeva bolezen je bolezen propadanja živčnih celic, ki se najpogosteje razvije po 65. letu starosti. Če se bolezen razvije prej, govorimo o Alzheimerjevi bolezni z zgodnjim začetkom (pri 10 % ljudi). V takih primerih njen pojav običajno pripisujejo genetskim dejavnikom posameznika.

Prvi diagnosticirani primer 

Leta 1901 je psihiatrično bolnišnico v Frankfurtu zaradi nenavadnih simptomov obiskala 51-letna Auguste Deter. Pozabljati je začela nedavne dogodke, soočala se je s težavami z jezikom, njeni bližnji pa so opažali spremembe osebnosti. Njenemu psihiatru Aloisu Alzheimerju, po katerem je bolezen kasneje dobila tudi ime, simptomi niso in niso dali miru. Primer ga je tako obnorel, da je poskrbel, da je Augusta v bolnišnici ostala vse do svoje smrti leta 1906, sam pa je v tem času pobliže spremljal potek bolezni in vedno očitnejše simptome. Po njeni smrti je možgane poslal na obdukcijo in ugotovil, da so se v njih zgodile nenavadne stvari. Prva očitna sprememba je bilo zmanjšanje določenih delov možganov, druga pa nenavadni skupki dveh vrst proteinov v možganskem tkivu.

Beljakovini, ki motita delovanje možganov pri Alzheimerjevi bolezni 

Danes vemo, da se nenavadni skupki, ki jih je odkril Alzheimer, imenujejo amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje. Prve sestavljajo skupki beljakovine amiloid-beta, ki se začnejo odlagati v zunajceličnem prostoru, drugi pa skupki beljakovine tau, ki se začne kopičiti znotraj živčnih celic. Nalaganje obeh moti normalno delovanje možganskih celic, te zato začnejo odmirati, posledica pa se kaže v umskem upadu oziroma demenci.  

Več o njenem zdravljenju skozi zgodovino in danes pa že v naslednjem blog zapisu.